t -- in -ja [ tə̀ tə̀ja in té têja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t ; veliki T ; od t do ž ; zveza dveh t-jev
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ jezikosl. deležnik na -t

t -- kot imenovalni prilastek
enaindvajseti po vrsti: točka t
♦ metal. profil T profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T

t- prvi del zloženk
nanašajoč se na t, obliko črke t: T-majica udobno vrhnje oblačilo enostavnega kroja s kratkimi rokavi, ki pokriva gornji del telesa
♦ metal. T-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T

tá 1 tá tó zaim. , ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, têj tudi tèj stil. tì, tó, têj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi temù, tó, za živo tudi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; mn. m. tí, téh tudi tèh, tém tudi tèm, té, téh tudi tèh, témi; ž. té dalje kakor m. ; s. tá dalje kakor m., le tož. tá; dv. m. tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tádva tudi tá dvá stil. tá, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); ž. tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì, téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma), tédve tudi té dvé tudi tì dvé tudi tídve stil. tì téh (dvéh) tudi tèh (dvéh), téma (dvéma); s. kakor ž. ( ȃ ọ̑ )
I. v pridevniški rabi
1. izraža, da je oseba ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga
a) v (neposredni) bližini govorečega: poglejte, čigav je ta nož ; odprite ta zaboj, prosim ; popazite nekoliko na to malo deklico / kam naj denem to torbo ; za kaj rabite to orodje / sprejmite, prosim, to darilo ; izvolite, to pecivo smo pripravili prav za vas / vidite, ta fant, ki stoji pred vami, vas je rešil / knjiž., ekspr. včeraj sem sedel na tem istem stolu prav tem
b) glede na drugo govorečemu najbližja: pojdite po tej poti, ona druga je prestrma ; odidite skozi ta vrata tu, tista tam so zaklenjena / tega mladeniča spredaj poznam osebno, tistega v drugi vrsti po videzu, onega za njim pa sploh ne / kar to srajco bom vzel, druge mi niso všeč
// izraža, da se govoreči nahaja na njem, pred njim: danes bomo ostali na tem bregu reke, jutri jo bomo pa prebredli ; v tej deželi sem zdaj prvič ; v tej sobi se ustavimo, da si ogledamo razstavljene predmete / ta stran hriba je sončna, druga pa osojna / ta stran tkanine je enobarvna, druga pa vzorčasta
2. izraža, da kaj poteka, obstaja v času govorjenja o njem: prej je skočil slabo, ta skok se mu je pa posrečil ; to pesem res lepo pojejo ; glej, to vajo dela res dobro / ta predsednik je dosti boljši od prejšnjega / v tem vremenu ne moremo jadrati / star. ta čas ti res ne morem pomagati zdaj ; ta hip bom šel ; še ta večer se bo vrnil nocoj ; ekspr. ta ura se pa vleče ; to leto hiše ne bo dokončal letos / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.]
// izraža, da je kaj glede na drugo najbližje času govorjenja: to pomlad se bo oženil ; to pot je uspel ; v tej vojni je bilo dosti žrtev ; to noč je bil potres nocoj / kdo pa je ta fant, ki je šel pravkar mimo
3. izraža, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje: tuje letalo je neopazno preletelo deželo. Ta dogodek je vse vznemiril ; ni hotel izpolniti povelja, čeprav je veliko tvegal. Ta pogumni nastop je druge presenetil ; veliko sem vam že pripovedoval o njej: to dekle je dobra športnica in uspešna študentka / bilo je že sedem. Ob tej uri so otroci navadno še spali / publ.: zidamo nov zdravstveni dom. Boste kaj prispevali v ta namen za to ; gospodinjila je dobro in v tem oziru ji ni mogel ničesar očitati glede tega, v tej stvari ; ni jih hotel vznemirjati, iz tega razloga se ni poslovil zaradi tega / ekspr. najmlajši je bil najbolj ubogljiv, zdaj ji pa prav ta otrok dela največ skrbi ; knjiž., ekspr. hišo so sprva nameravali podreti, zdaj bodo pa to isto hišo obnovili prav to
4. izraža, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: sprejeli so te sklepe: odbor se sestaja enkrat mesečno, za vsako odločitev je potrebno soglasje večine in o njegovem delu bo obveščena javnost ; ob slovesu jim je rekel te besede: želim, da si med seboj pomagate
5. ekspr. izraža, da oseba ali stvar vzbuja
a) nejevoljo: le kod hodi ta natakar ; mnogo hudega so mi prizadejali ti sosedovi ; povejte temu vašemu vratarju, naj bo bolj vljuden ; če bi me le ta glava nehala boleti / oh, ta mladina, zmeraj kaj hoče / ta presneti sneg ; ta grda babnica, spet ga je ogoljufala
b) občudovanje, presenečenje: ta fant, kako moško vam stopa ; ta otrok, koliko že zna / ta zrak, kako se diha
// poudarja pomen besede, na katero se veže: ta revež mu ne bo kos ; to knjižico boš pa že prebral ; še to malo mi hočejo vzeti / mnogo stvari je bilo sumljivih: ta čudni mir, to osvetljevanje z reflektorji
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta ki je znan, a se noče, ne more natančneje imenovati: vrnili se bodo ta in ta dan ; ta in ta številka avtomobila
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubnost oseb ali stvari: na ulici srečam tega in onega znanca ; pojavljati se v tej ali oni obliki
● star. še ta dan je ni pozabil še zdaj, do danes ; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru ; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako študiral kot zdaj ; ekspr. iti s tega sveta umreti ; ekspr. on ni za ta svet ima nestvarne, zanesenjaške nazore ; ekspr. pri tej priči moraš iti takoj (zdaj)
II. v samostalniški rabi
A)
1. izraža osebo ali stvar, na katero se usmerja pozornost koga, ki je
a) v (neposredni) bližini govorečega: vidite, ta, ki stoji pred vami, vas je rešil ; kakšna lepa srajca, to bom kupil
b) glede na drugo govorečemu najbližja: oglej si te fante. Ta na levi je znan košarkar, oni drugi za njim pa prvak v plavanju
// izraža prostor, na katerem, pred katerim se govoreči nahaja: vse sobe so lepe, vendar je ta najlepša / obe strani tkanine sta pravi, le da je ta bolj gladka
2. izraža to, kar poteka, obstaja v času govorjenja: prva vožnja se mu ni posrečila, ta je odlična, po tej ni mogoče pričakovati boljše ; prejšnja služba ni bila dobra, s to sem pa zadovoljen / prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam
// izraža to, kar je glede na drugo najbližje času govorjenja: prejšnje vojne so bile hude, ta pa je bila najhujša / vsako noč dobro spim, to pa nisem mogel / kdo je ta, s katerim si pravkar govoril
3. izraža osebo ali stvar, o kateri se pravkar pripoveduje: doma živi samo še oče. Ta je že precej star ; zdravnik je tako naročil, in ta že ve, kaj je prav ; doživel je nesrečo, vendar o tej ni hotel govoriti ; prvi potresni sunek je bil močen, po tem, za tem je bilo več šibkih za njim ; ob cesti stoji hiša, za to je dvorišče za njo / publ. ima brata. Le-ta je sodnik
4. ekspr. izraža osebo ali stvar, kot jo določa odvisni stavek: kdor ne dela, ta ne zasluži plačila
5. ekspr. nadomešča izpostavljeni stavčni člen v vlogi osebka ali predmeta: sin, ta je šele prebrisan ; kruh, tega imam rad ; vina, tega se ne brani
6. ekspr., v zvezi ta in ta, ta pa ta izraža osebo ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more natančneje imenovati: mi smo ti in ti in hočemo to in to ; igralec ta in ta je bil odličen / pog. on je za vas številka ta pa ta in nič drugega
7. ekspr., v zvezi ta ali oni, ta in oni izraža poljubne osebe ali stvari: ta ali oni se je že zmotil ; govorili so o tem in onem
B)
1. izraža navadno še ne prepoznano stvar v bližini govorečega, na katero se navadno usmerja pozornost koga: katera rastlina je to ; to je fant, o katerem sem vam pripovedoval ; kaj to ropota? Toča pada / to je moj brat, to pa moj prijatelj
// izraža stvar, pojav, kot ga določa odvisni stavek: to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ; to, da se telo giblje okoli osi, se imenuje vrtenje ; za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage ; bal se je zlasti tega, da bi se vozilo pokvarilo ; obljubil mi je tudi to, da bo delo opravil pravočasno ; želi si samo to, da bi bil zdrav / kaznovan je bil zaradi tega, ker je škodo povzročil iz malomarnosti ; na vrh so hoteli kljub temu, da niso imeli dobre opreme
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja trditev: lepo je to, da mu pomagaš ; da bi delal, to mu ni všeč ; to, kar ste rekli, za nas ni novo ; govoriti, to ni težko / hitro se razburi. To ni dobro
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja besedo, na katero se veže: če je kdo potreben pomoči, potem je to on ; ni mogel hoditi tako hitro, kot bi to rad
2. izraža pravkar povedano: otroci kričijo in ropotajo, to ga zelo moti ; ekspr. ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič / kaj boš delal popoldne? Zakaj me to sprašuješ / fant je zdrav. Glede tega ste lahko brez skrbi ; otrok je bil dosti bolan. Menili so, da se zaradi tega slabše razvija zato ; ranjen je bil, pa se je kljub temu rešil izraža nasprotje s prej povedanim ; branili so mu, vendar se je kljub temu odločil za ta poklic / podjetje je takrat dobro uspevalo. To, publ. temu pa že dolgo ni tako
// izraža, kar je določeno z navajanjem, naštevanjem: rad bi vam rekel to: hvaležen sem vam za sodelovanje ; to je rekel in odšel / še to: načrta ne bom spreminjal
3. v zvezi to je, to se pravi uvaja drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa: prišel je sam, to je [tj.] brez družine in sorodnikov ; poznam ga, to se pravi, vem le, kako mu je ime
● pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta mož je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden ; ta je (pa) ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno ; ekspr. ta je pa res debela ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ; ekspr. ta je pa dobra česa takega nisem pričakoval; to mi ni všeč ; ekspr. ta je pa prazna to ni res, to je izmišljeno ; ekspr. soseda je dobra gospodinja. Ta pa, ta izraža pritrjevanje ; ekspr. mislite, da se bodo delavci uprli. To ravno ne izraža zanikanje s pridržkom ; ekspr. veseljak je. To pa, to izraža pritrjevanje ; ekspr. je že popravil avto? Saj to je tisto, še začel ga ni poudarja zanikanje prej povedanega ; ekspr. vlak ima zamudo. Samo to, samo tega se še manjka to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa ; star. mrzlo je bilo, da nikoli tega zelo ; knjiž. nedolgo (od) tega je živel tukaj pred kratkim ; publ. ni znano, kaj je na tem če je res in koliko je res ; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak da ga izboljšamo ni naš cilj ; pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar to je glavna težava ; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina
III. v vezniški rabi
1. v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi kljub temu da čeprav : kljub temu da je star, še dela ; ni mu pomagal, kljub temu da bi mu lahko
2. navadno v zvezi poleg tega, zraven tega za izražanje dodajanja k prejšnjemu: dela v tovarni, poleg tega pa študira ; zamuja in zraven tega je len / ekspr. v sobi je mrzlo in povrhu tega še temno
3. v zvezi zaradi tega za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato : zmanjkalo jim je kurjave, zaradi tega bodo prenehali kuriti ; vzdržljiv je in spreten, zaradi tega so ga sprejeli
4. z vejico, v zvezi in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kupil je novo knjigo, in to pesmi ; prišlo je dosti ljudi, in to starih, mladih pa tudi otrok
5. v zvezi v tem ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi skoraj istočasno z dejanjem nadrednega: v tem ko se je posvetilo, je počilo
6. v protivnem priredju, v zvezi s tem da za izražanje omejevanja; vendar : prišel bo, s tem da bo malo zamudil
7. v protivnem priredju, v zvezi kljub temu za izražanje nasprotja s prej povedanim: bila je bogata, kljub temu ni mogla dobiti ženina; prim. le 1 , potem 1 , predtem , ta 3 , taisti , tale , to , zatem

tà 2 prisl. ( ȁ ) zastar.
1. tja 1 : ta predenj je stopila ; ta ven ga pošlje / hodila je sem in ta po zeleni trati sem in tja
2. tam : ta onkraj reke

ta 3 člen, pog.
za poudarjanje določne oblike pridevnika: pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami ; oblekla je ta novo obleko / pozimi bo nosil ta visoke čevlje ; otrok jé že s ta veliko žlico
// za poudarjanje samostalniške rabe pridevnika: zdaj je še mlad, vse ta hudo ga še čaka ; imeli so več sinov, doma je ostal samo ta najmlajši / star. ta bela s koso smrt ; bil je pri ta belih pri belogardistih, domobrancih ; otr. žlico drži s ta lepo z desnico ; imate kaj ta malih otrok ; dobili so ta mlado snaho ; ta rdeči partizani; komunistična stranka, levičarji ; prijeti za ta sladke za lase na sencih ; pri hiši sta še oba ta stara starši poročenega sina ali hčere, ki živi doma z družino
● pog. toliko je po ta malem vredno najmanj ; pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge

tá 4 in tà medm. ( ȃ; ȁ )
1. izraža negodovanje, nejevoljo: ta, ta, ta, ta, pa smo spet tam, že začenjaš
2. klic psu pridi sem: priden kuža, ta, ta, ta, se je prilizoval sosed
3. posnema glas pri streljanju: začeli so streljati s strojnico: ta, ta, ta, ta
4. nadomešča zloge besedila pri petju, govorjenju: začel je napev koračnice: ta ta ta ta, ta-ta-ta-ta ta ta

tabásko tudi tabasco -a [ tabásko ] m ( ȃ ) gastr.
pekoča omaka iz čilija, kisa in soli: juho je začinil s tabaskom ; kapljica, žlička tabaska ; poper, sol in tabasko

tabatiêra -e ž ( ȇ )
zastar. tobačnica : vzeti ščepec tobaka iz tabatiere ; srebrna tabatiera

tabéla -e ž ( ẹ̑ )
pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih, razpredelnica: tabela kaže rast proizvodnje ; tabela rojstnih letnic kandidatov / prikazati rezultate v tabelah / kot opozorilo v besedilu glej, primerjaj tabelo št. 3
// navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: vnesti številke v tabelo
● publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu
♦ mat. logaritemska tabela v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi ; šah. turnirska tabela v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju

tabeláren -rna -o prid. ( ȃ )
narejen v obliki tabele, tabel: tabelaren pregled podatkov / tabelarni del razprave

tabelárno prisl. :
prikazati podatke grafično in tabelarno

tabeláričen -čna -o prid. ( á )
narejen v obliki tabele, tabel: tabelaričen prikaz podatkov / tabelarična oblika podajanja rezultatov

tabelárično prisl. :
tabelarično urejeni podatki

tabélen -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na tabelo: tabelna robna črta / tabelna razporeditev rezultatov tabelarna, tabelarična

tabélica -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od tabela: tabelica množine padavin

tabelíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od tabelirati: navodila za tabeliranje podatkov

tabelírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
prikazovati v obliki tabele: tabelirati rezultate
♦ mat. tabelirati funkcijo ; tabelirati logaritme števil med 1 in 10

tabelíran -a -o:
tabelirani podatki

tabelírka -e ž ( ȋ )
adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke

tábeln -a -o [ tabələn in tabəln ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na tablo: črna tabelna ploskev / tabelni prikaz učne snovi
♦ um. tabelna slika prenosna slika na različni podlagi ; tabelno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem tabelnih slik

tábelski 1 -a -o [ tabəlski ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na tablo: tabelski napis / tabelsko črtovje
♦ šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli

tabélski 2 -a -o prid. ( ẹ̑ )
tabelaren , tabelaričen : tabelski prikaz podatkov

tabêrna -e ž ( ȇ )
star. gostilna , krčma : po tabernah hodi in popiva ; pristaniška taberna

tabernákelj -klja m ( á )
rel. omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije: odpreti tabernakelj ; postaviti monštranco v tabernakelj

tabernákeljski -a -o [ tabernakəljski ] prid. ( á )
nanašajoč se na tabernakelj: tabernakeljska vratca / tabernakeljska omara baročna omara iz predalnika, na katerem je plitvejši nastavek s predalčki in ploskev za pisanje

tabernáti -ám nedov. ( á ȃ )
star. krčmariti : z dovoljenjem gosposke je tabernal na trgu

tábes -a m ( ȃ )
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu

tábla -e ž ( ȃ )
1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno: tabla visi nad vrati trgovine ; obesiti, pritrditi, sneti tablo ; tabla z napisom / dopolnilna tabla ki dopolnjuje sporočilo na prometnem znaku ; oglasna tabla oglasna deska ; opozorilna, orientacijska, reklamna tabla ; ulične table z imeni ulic
// kar je po obliki temu podobno: tabla čokolade
// navadno s prilastkom plošča : mizna tabla ; odkriti spominsko tablo
2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo: pobrisati tablo ; priti k tabli ; pisati na tablo / biti vprašan pred tablo / tridelna tabla ; zidna tabla za na steno / šolska tabla
3. nar. slika : table z nabožno vsebino
4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog: izbiti tablo iz vrat ; vrata na tri table
♦ šol. listna tabla pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige ; šport. tabla pri košarki plošča, na katero je pritrjen koš

tablanét -a m ( ẹ̑ )
igr. igra s kartami, pri kateri igralec lahko z ustrezno karto pobere vse izigrane karte na mizi in s tem dobi dodatno točko: igrati tablanet

tabléta 1 -e ž ( ẹ̑ )
zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice: uživati, pog. jesti tablete ; vzeti tableto aspirina ; predpisati zdravilo v tabletah ; tablete in pilule / kontracepcijske, pomirjevalne, uspavalne tablete ; tableta za želodec / podjezična tableta ki jo bolnik raztopi pod jezikom, da se zdravilna učinkovina vnese v telo prek sluznice v ustih ; šumeča tableta ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi
♦ farm. sulfonamidna tableta ; tableta amidopirina
// kar je po obliki temu podobno: stisniti snov v tableto / tableta za razkužitev pitne vode

tabléta 2 -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. pladenj : prinesti pismo na tableti

tabléten 1 -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na tableta 1 : vodja tabletnega oddelka v proizvodnji ; tabletna tovarna / tabletna kura, terapija ; tabletna omama

tabléten 2 -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na tableta 2 : tabletni sistem razdeljevanja hrane

tablétka -e ž ( ẹ̑ )
manjšalnica od tableta, zdravilo: tabletka aspirina / tabletka saharina

tabletomán -a m ( ȃ )
kdor je bolezensko nagnjen k pretiranemu uživanju tablet: zaradi jemanja pomirjeval postati tabletoman

tabletomaníja -e ž ( ȋ )
bolezensko nagnjenje k pretiranemu uživanju tablet: pogosto uživanje pomirjeval vodi v tabletomanijo / omejevati tabletomanijo pretirano uživanje tablet

táblica -e ž ( ȃ )
1. manjšalnica od tabla:
a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko ; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register ; ulična tablica
b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
c) na steklo slikane tablice
2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik : uporaba tablice ; programi za tablico ; prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom
3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček ; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje ; tablice za teže in mere ; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu ; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski ; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami

tábličen -čna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis / tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik
♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico

tablíranje -a s ( ȋ )
gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči: plošča za tabliranje

tabló -ja m ( ọ̑ )
knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev ; številke na tabloju / svetlobni tablo
● knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah

tabloíd -a m ( ȋ )
časopis, ki vsebuje veliko slikovnega materiala in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: za tabloide so zelo zanimive kraljeve družine ; naslovnica tabloida ; urednik tabloida ; članek, zgodba v tabloidu

tabloíden -dna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na tabloide: tabloidni časopis, dnevnik ; tabloidna revija ; tabloidna zgodba ; tabloidno novinarstvo

tabloidizácija -e ž ( á )
pojav, da postane kaj tabloidno: tabloidizacija medijev, tiska ; problemi tabloidizacije / tabloidizacija politike

tabloídnost -i ž ( ȋ )
dejstvo, da je kaj tabloidno: naraščajoča tabloidnost informacij ; tabloidnost in senzacionalnost

tábor -a m ( á )
1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor ; izbrati primeren kraj za tabor ; begunski, vojaški tabor ; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp ; ujetniški tabor ujetniško taborišče
♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh ; višinski tabor za člane odprave med vzponom ; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor ; cerkev z ostanki tabora / turški tabor
3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor ; udeležiti se tabora ; govoriti na taboru
// zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi ; doba taborov ; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor ; vižmarski tabor
4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora ; potapljaški tabor ; mladinski raziskovalni tabor
5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora ; napredni tabor ; nasprotni, sovražni tabor ; predstavniki sprtih taborov ; tabor mladih
// zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok : država ne pripada nobenemu taboru ; opozicijski tabor / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor

táborec -rca m ( á )
prebivalec tabora: življenje taborcev
// udeleženec tabora: pridružil se je taborcem

táboren -rna -o prid. ( á )
nanašajoč se na tabor:
a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina ; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju
b) taborna cerkev

taboríšče -a s ( í )
1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče ; begunsko, partizansko, vojaško taborišče ; zbirno taborišče
♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji
2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico ; pobeg iz taborišča ; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov

taboríščen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve

taboríščnica -e ž ( ȋ )
ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic

taboríščnik -a m ( ȋ )
kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki

taboríški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik

taborít -a m ( ȋ )
1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak
2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov

taboríti -ím nedov. ( ī í )
bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit ; taboriti ob vodi

taborèč -éča -e:
v dolini taboreča vojska

taborján in taborjàn -ána m ( ȃ; ȁ á )
udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov

taborjênje -a s ( é )
glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje ; počitniško taborjenje ; taborjenje ob morju

tábornica tudi tabórnica -e ž ( á; ọ̑ )
članica taborniške organizacije: postala je tabornica

tábornik tudi tabórnik -a m ( á; ọ̑ )
član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin

tabornína -e ž ( ī )
znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina

táborniški tudi tabórniški -a -o prid. ( á; ọ̑ )
nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija ; taborniško gibanje / taborniška oprema ; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije

táborništvo -a s ( á )
dejavnost, gibanje, ki se ukvarja zlasti s taborjenjem, z življenjem v naravi: razvijati taborništvo

taborováti -újem nedov. ( á ȗ )
zastar. taboriti : taborovali so ob reki

taborovódja -e tudi -a m ( ọ̑ )
vodja tabora: določiti taborovodjo

táborski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na tabor:
a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj
b) taborsko obzidje / taborska cerkev
c) taborski govornik / taborsko gibanje

tábrh -a m ( á )
nar. delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan; dnina 1 : hoditi na tabrh, v tabrh k sosedom

tábrhar -ja m ( á )
nar. dninar : najemati tabrharje za košnjo

tabú -ja m ( ȗ )
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu ; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma
2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu ; razglasiti kaj za tabu ; kaste so indijski tabu ; pedagoški, politični tabuji
// skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih ; spolnost je bila velik tabu ; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar ; v prid. rabi: tabu tema

tabuírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve

tabuíran -a -o:
tabuiran pojem

tabuístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje

tabuizácija -e ž ( á )
pojav, da postane kaj tabu: tabuizacija samomora smrti, starosti ; tabuizacija spolnosti ; prispevki, razprave o tabuizaciji

tabuizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati iz česa tabu: tabuizirati smrt ; tabuizirati spolnost / tabuizirati nekatera čustva

tabújski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na tabu: tabujski predmet / tabujski opis

tabula rasa tabule rase [ tábula ráza ] ž ( ȃ, ā )
filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov
● knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna

tabulátor -ja m ( ȃ )
teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa rob besedila, omogoča pisanje v stolpcih: uporabnost tabulatorja / decimalni tabulator

tabulatúra -e ž ( ȗ )
glasb., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura ; tabulatura za lutnjo

tabún -a m ( ȗ )
kem. najstarejši hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: tabun, sarin in soman

taburét -a m ( ẹ̑ )
nizek stol brez naslonjala: okrogel, rezljan taburet ; vzhodnjaški taburet ; mizica s taburetom

táca -e ž ( á )
1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah ; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge ; odtisi pasjih tac ; tapkanje tac / kot vzklik pasja taca, kakšna vročina
2. slabš. noga , roka : taca ga boli ; težko najde čevlje za svoje tace ; držal je kozarček v tresočih se tacah
3. v zvezah: medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva ; medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, bot. navadni dežen ; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože
● slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje ; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe ; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik
♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro ; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave

tácar -ja m ( ȃ )
slabš. medved : tacar je delal škodo / medved tacar

tácast -a -o prid. ( á )
podoben taci: vrata se odpirajo s tacasto kljuko / ekspr. tacasta stopala

tacáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. ekspr. počasi, okorno hoditi: med drevjem je tacal medved ; gosi so tacale po dvorišču ; s težkimi koraki je tacal po sobi
// slabš. hoditi : peš bi tacal tri dni / vso mladost je tacal bos bil
2. ekspr. mendrati po čem: vojaki so tacali po knjigah

tackáti -ám nedov. ( á ȃ )
ekspr. stopicati : fantek tacka ob materi

tačàs prisl. ( ȁ )
1. takrat : razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti ; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje
2. medtem : nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali

tačàs vez. , v zvezi tačas ko
takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho
// medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop;

prim. čas , ta 1

tačásen -sna -o prid. ( á )
knjiž. takraten : slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote

táčica -e ž ( á )
manjšalnica od taca: maček si je s tačico umival gobček

táčka -e ž ( á )
1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge ; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko
2. ljubk. nogica , rokica : rožnate tačke dojenčka
3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko ; potisniti rob pod tačko ; tačka in čolniček
4. v zvezi medvedje, medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva

tadva gl. ta 1

taebo -ja [ tájbó ] m ( ȃ-ọ̑ )
telesna vadba s prvinami borilnih veščin: trenirati, vaditi taebo ; aerobika, fitnes in taebo

taekwondo in tekvondó -ja [ tekvondó ] m ( ọ̑ )
karateju podoben borilni šport, po izvoru iz Koreje: treniral je taekwondo, vendar se je pozneje odločil za nogomet ; v prid. rabi: taekwondo klub

taekwondoist in tekvondoíst -a [ tekvondoíst ] m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja s taekwondojem: naši taekwondoisti so na prvenstvu osvojili dve kolajni ; najboljši svetovni taekwondoisti

taekwondoistka in tekvondoístka -e [ tekvondoístka ] ž ( ȋ )
športnica, ki se ukvarja s taekwondojem: zmaga naše taekwondoistke na turnirju

tael -a [ tél ] m ( ẹ̑ )
nekdaj vzhodnoazijska utežna enota:

táft -a m ( ȃ )
gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike ; večerna obleka iz tafta
// tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu ; v prid. rabi: taft svila ; taft vezava

táftast -a -o prid. ( ȃ )
ki je iz tafta: taftasto krilo

táften -tna -o prid. ( ȃ )
taftast : taftna obleka

tag -a [ têg- ] m ( ȇ )
osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka : v HTML-ju vsak tag ni nujno zaključen
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: dodati tag na fotografijo

tagétes -a m ( ẹ̑ )
vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes ; stebelca tagetesa

tahigrafíja -e ž ( ȋ )
biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis , brzopis : grška tahigrafija

tahikardíja -e ž ( ȋ )
med. pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno: bradikardija in tahikardija

tahiméter -tra m ( ẹ̄ )
teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit

tahinírati -am nedov. ( ȋ )
nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka

táhion in tahión -a m ( ȃ; ọ̑ )
fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih

tahográf -a m ( ȃ )
teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi

tahométer -tra m ( ẹ̄ )
teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto

tai chi gl. taj či

taísti -a -o prid. ( ȋ )
1. knjiž. isti : spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste ; imeti hlače in suknjič taiste barve enake
2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli ; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti
3. star. ta 1 , tisti : popisal je vse, kar je doživel v taistih časih ; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho

taísti -a -o sam. :
nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo;

prim. isti , ta 1

taizéjski -a -o [ tezêjski ] prid. ( ȇ )
ki je v zvezi z versko prakso mednarodne ekumenske skupnosti menihov iz francoske vasice Taizé: skupina taizéjskih bratov ; taizéjski spevi ; taizéjska molitev, pesem ; taizéjska srečanja / taizéjska skupnost

tájanje -a s ( ȃ )
glagolnik od tajati: tajanje ledu, snega / hitro, počasno tajanje živil

tájati -am nedov. ( ȃ )
1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led ; sneg se že taja ; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost ; nejevolja se mu je tajala
2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati : tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti

tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen
● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren

tajajóč -a -e:
tajajoč se sneg

tájba -e ž ( ȃ )
star. tajenje : rešiti se je hotel s tajbo in izgovori

tájč -a m ( ȃ )
zastar. popačena nemščina: govori samo še tajč

táj čí táj číja in tai chi tai chija [ táj čí ] m ( ȃ, ȋ )
kitajska borilna veščina in način počasne telovadbe, namenjene meditaciji: izvajati, vaditi taj či ; hoditi na taj či ; seminar, tečaj taj čija ; sproščanje s taj čijem ; taj či, judo in karate

tájen -jna -o prid. ( ā )
1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek ; dogodki so ostali tajni ; tajna organizacija ; tajna radijska postaja ; tajno društvo
2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum ; tajna meddržavna pogodba ; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti ; tajna telefonska številka ; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik ; tajna pisava
3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven : priti skozi tajen vhod
4. knjiž. skrivnosten : začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost ; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ pravn. tajni proces ; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen ; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ

tájno prisl. :
tajno delovati ; tajno glasovati ; tajno se sestajati

tajênje -a s ( é )
glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo ; tajenje krivde

tajfún -a m ( ȗ )
izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun ; divjanje tajfuna

tájga -e ž ( ȃ )
z iglavci porasel svet pod polarno gozdno mejo: sibirska tajga ; tajga in tundra

tajilec gl. tajivec

tajínstven -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. skrivnosten , nedoumljiv : vznemirili so ga tajinstveni zvoki ; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor

tajínstveno prisl. :
tajinstveno se vesti

tajínstvenost -i ž ( ȋ )
knjiž. skrivnostnost , nedoumljivost : privlačila ga je tajinstvenost vesolja / tajinstvenost in samotnost gorskih vrhov

tajítev -tve ž ( ȋ )
tajenje : vztrajati pri tajitvi

tajíti -ím nedov. ( ī í )
1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil ; tajiti krajo ; vse je tajil ; tajil je, da jih je izdal ; tajiti na zaslišanju ; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal ; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval ; za moj naslov si vedel, kaj tajiš ; storil sem to, kaj bi tajil
// zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg ; tajiti napake / tajil je njegove zasluge
// zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo ; tajiti sina
2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek ; tajiti gospodarski polom ; tajiti potrebo po duhovnosti ; zla na svetu ni mogoče tajiti
♦ rel. tajiti Boga
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi ; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov ; ni mogoče tajiti, da je sposoben
3. prikrivati : tajiti svoje nazore, prepričanje ; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati
● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star ; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči

tajíti se knjiž.
skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza
● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se

tajèč -éča -e:
taječ bolečino, je stiskal zobe ; dokazovati krivdo taječega obtoženca

tajívec -vca in tajílec -lca [ tajiu̯ca ] m ( ȋ )
nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci

tajkún -a m ( ȗ )
zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: tajkuni so z navideznimi dokapitalizacijami prišli do večinskih deležev mnogih podjetij ; boj proti tajkunom / medijski tajkun ; tranzicijski tajkun

tajkúnski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na tajkune: tajkunski krediti ; tajkunski prevzemi podjetij ; tajkunska privatizacija ; tajkunsko lastninjenje podjetij / tajkunska posojila

tajlíran -a -o prid. ( ȋ )
obl. oprijet v pasu: tajliran plašč ; tajlirana obleka ; jopica je s prednjimi šivi nekoliko tajlirana / tajliran kroj

tájming in timing -a [ tájming- ] m ( ȃ ) pog.
časovno načrtovanje: dober, napačen, slab tajming ; tajming sprejemanja zakona ; občutek, smisel za tajming
// vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa; časovnica : sporočiti tajming koference ; po tajmingu je najbolj problematična točka povsem na koncu

tájna -e ž ( ā )
knjiž. skrivnost : občudovati, odkrivati tajne življenja / poklicna, poslovna, vojaška tajna
● knjiž. zaupati komu tajne srca skrita čustva

tájnica -e ž ( ȃ )
1. ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici ; zaposlena je kot tajnica ; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe
2. naprava, storitev, ki ob telefonskem klicu predvaja posneto sporočilo in shranjuje sporočila klicateljev: oglasila se je avtomatska tajnica / telefonska tajnica

tájnik -a m ( ȃ )
1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku ; tajnik šole ; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini ; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe
2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika ; glavni tajnik ; predsednik in tajnik
● državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države

tajnikovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od tajnikovati: tajnikovanje v društvu ; med njegovim tajnikovanjem je bila društvena dejavnost zelo živahna

tajnikováti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu

tájniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na tajnike: tajniške dolžnosti / tajniško poročilo

tájništvo -a s ( ȃ )
1. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja administrativne, organizacijske in tehnične posle: delati v tajništvu ; tajništvo fakultete ; tajništvo in računovodstvo
2. tajniški posli: prevzeti tajništvo

tajnocvétka -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. brezcvetnica

tajnopís -a m ( ȋ )
1. tajna pisava: sporočilo v tajnopisu
2. besedilo, znaki s prikritim sporočilom: poslati tajnopis

tajnopísen -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na tajnopis: tajnopisni znaki / tajnopisno sporočilo

tájnost -i ž ( ā )
1. značilnost tajnega: jamčiti tajnost glasovanja ; zavarovati tajnost dopisovanja / publ.: podatki morajo ostati v tajnosti tajni ; soditi komu v tajnosti tajno
2. kar je tajno: ti podatki so tajnost / državna, poslovna, službena, vojaška tajnost
● ekspr. javna tajnost stvar, za katero že vsi vedo
// knjiž. skrivnost : občudovati tajnosti narave ; čarobna tajnost je ležala v pokrajini / izdati, zaupati dekliške tajnosti

tájnosten -tna -o prid. ( ā )
knjiž. skrivnosten : prisluhniti tajnostnim zvokom

tájnostno prisl. :
zvezde se tajnostno lesketajo

tajnovídec -dca m ( ȋ )
knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: intuitivnost tajnovidca

tajnovíden -dna -o prid. ( í ī )
knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti

tajnovídnost -i ž ( í )
knjiž. lastnost, značilnost tajnovidnega: tajnovidnost genialnega moža / tajnovidnost intuicije

tajnovít -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. skrivnosten : tajnovita moč besede

tájselj -slja tudi -na [ tajsəlj ] m ( á )
nekdaj težek voz s širšimi platišči: naložiti tajselj / tajselj sena

ták 1 -a -o zaim. ( á )
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo ; taka barva vam ne pristaja ; taka igrača ni primerna, izberite drugo ; tako uro mi dajte, prosim
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod ; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl
// pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red ; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo ; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere ; star. take in enake misli so ga vznemirjale
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti ; tak je, da se ne more odločiti ; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela ; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil ; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti ; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala ; bila je vsa razburjena, take je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi ; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese ; (taka) je kot srnica
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal ; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici ; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči ; takega reveža ni daleč naokoli ; menda ni taka napaka, če malo drugače misli ; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost ; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel ; taka pšenica, kar gledal bi jo ; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo ; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru ; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti ; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel ; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja ; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi ; o, reva ti taka, še tepel bi se
5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost ; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak ; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak ; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče
// v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka ; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte
// v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek ; obljubili so mu tako in tako plačo ; pog. ugotoviti tako pa tako stanje
// v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli : sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak ; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak ; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno
6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega ; resnica kot taka je boleča ; stvar kot taka ga ne zanima ; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato
● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober ; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je ; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek ; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih ; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne ; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli ; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali ; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo ; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega ; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom ; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo ; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje ; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet ; preg. kakršen oče, tak sin ; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna ; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe ; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati ; ekspr. devetih takih se ne boji ; najti morajo takega, ki že vse zna ; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober ; ekspr. če je taka, pa grem ; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako ; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec ; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali ; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari ; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril ; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil ; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela ; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo ; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu ; o njem si ne morem misliti česa takega ; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let ; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje ; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje ; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni ; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo ; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari

tàk 2 člen. ( ȁ ) z oslabljenim pomenom, na začetku povedi
1. izraža nestrpnost pri pozivu: tak govori, če si vprašan ; tak ne kujaj se, saj nisi otrok ; tak pojdite vendar domov ; tak vstani že
// izraža spodbudo: tak povej mi, kaj te teži ; tak vzemi, če ti je všeč ; tak zaigraj nam kaj / tak začnimo, da bomo prej končali
2. izraža začudenje, presenečenje: tak se je zmotil, kdo bi si mislil ; tak si prišla / tak to je tisto, vina ne pije ; tak je bilo vendarle res, kar so pravili ; tak vi ste me povabili / tak tako, se je začudila gospodinja
// izraža nejevoljo: tak mi ga ne daš / kot vzklik tak tako, mene hočeš spraviti v nesrečo
3. izraža prehod na zaključek: pogovorili smo se, tak do jutri, fantje ; moram iti, tak pa zdravi ostanite
// pog. torej 1 , potemtakem : tak preskrbljen si, toplo ti je, kaj se pa še pritožuješ

tàk 3 prisl. ( ȁ )
star. tako : tak mislijo vsi ; tak ji ne bo uspelo / pogledala ga je tak, kakor da ga ne bi poznala / tak je zakričal, da so se ustrašili / bila je tak mlada ; za to delo tak ni imela več veselja

ták 4 medm. ( ȃ )
posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: poslušal je enakomeren tek stenske ure: tak, tak; prim. tiktak 3

tàk 5 medm. ( ȁ )
posnema glas pri udarjanju: tak, tak, tak, kljuva žolna po deblu ; na okensko polico je udarjalo: tak, tak, tak
// posnema glas pri streljanju: v treskanju granat so se slišali tudi rafali strojnic: tak, tak, tak

takalíkati -am nedov. ( ī )
nar. kotaliti , valiti 1 : takalikati kroglico po tleh

tákati -am nedov. ( ȃ ) nar.
1. kotaliti , valiti 1 : takati kolesa ; takati se po travi
2. vzhodno gugati , zibati : takati otroka v zibelki

takajóč -a -e:
klical je na pomoč, takajoč se po kamenju

takeláža -e ž ( ȃ )
navt. jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu, jadrovje: pregledati takelažo na ladji ; obnovljena takelaža

takísto prisl. ( ȋ )
star. tako : pomagal sem vam, zdaj pa takisto delate z menoj / nikar jim ne zamerite, če takisto govorijo, saj ne mislijo slabo / če je takisto, pa zapojmo ; »Janez, ali ne?« »Takisto je.«
// prav tako, enako: tudi drugi mislijo takisto kot mi ; tam je takisto težko živeti ; govoril je tiho, takisto sem mu odgovarjal jaz

tákle -a- -o- zaim. ( á )
ekspr. tak 1 , takšen : s takimle načinom fanta ne boste pridobili ; takale poroka je na vasi velik dogodek / vidiš, takale je / dnevni red je takle

takljáti -ám nedov. ( á ȃ )
knjiž. kotaliti , valiti 1 : takljati kolo po tleh ; kamenje se taklja po strmini

takníti in tákniti -em dov. ( ī á )
nar. zahodno dotakniti se: z ustnicami je taknil rob kozarca ; na rahlo je taknil njeno roko / jedi se ni niti taknil

takó prisl. ( ọ̑ )
I.
1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni ; tako se primi, da ne boš padel ; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej / tako navzkriž jih položi ; tako pokonci se drži, mene poglej
2. izraža način dejanja, poteka česa, znan iz predhodnega besedila, okoliščin: udarilo je dvakrat, tako potrka soseda ; gospodar se je sprehodil s počasnim korakom. Tako stopa kralj / tipal je okrog sebe in tako prišel do vrat ; ciklus je postavil v sredo knjige in mu tako namenil osrednje mesto / vodne kapljice v zraku zmrznejo, tako nastane toča ; delal je dosti, počival malo, tako je živel dolgo časa / kaj vas boli, da se tako držite ; zakaj me tako gledate ; tako vam motor ne bo vžgal / smejali so se svojim sanjam in mislili, da je tako prav
// izraža način dejanja, kot ga določa odvisni stavek: govoril je tako, da so ga vsi razumeli ; hodi tako, da se ziblje v bokih ; rešili bi se samo tako, da bi razbili vrata ; prelomljena dela je treba tako sestaviti, da se pravilno zrasteta ; obleka mora biti tako narejena, da se v njej dobro počutiš / bilo jima je tako namenjeno, da sta se srečala / on zna tako narediti, da je prav
// izraža sklicevanje na to, kar govoreči komu sporoča: dogovorili smo se tako: najprej spravimo tovor do polovice poti, šele nato na vrh ; zgodilo se je tako: spotaknil me je, nato sva se stepla / ekspr. tako ti povem, rečem, varuj se ga
3. izraža enakost s prej navedenim, opisanim: povedal mu je svoje mnenje in rekel, da tako mislijo vsi / odšel je. Tako je storil tudi njegov sosed
// izraža enakost načina dejanja z načinom v prejšnjem stavku: bolezen se pojavi nenadoma in tako tudi izgine ; prišel je neopazno in prav tako odšel
// izraža
a) enakost načina dejanja, stopnje lastnosti s primerjanim: hodi tako, kot je hodil njegov oče / obnaša se (tako) kot otrok / zgodilo se mu je prav tako kot njegovemu očetu: ubilo ga je drevo / ona dela tako, kakor delajo druge ; risati stvari tako, kot so v stvarnosti / biti (tako) delaven kot mravlja ; biti (tako) težek kot svinec ; bila je tako velika kot dekle pri trinajstih ; bil je dvakrat tako, ravno tako, skoraj tako velik kot jaz
b) skladnost dejanja, stopnje lastnosti s tem, kar izraža navadno odvisni stavek: tako gre mimo, kakor bi bil popolnoma neznan ; kaznujte ga tako, kot je zaslužil ; naredi tako, kakor hočeš, kot moreš, kot so ti naročili / ni tako močen, kot sem si mislil ; ni tako neumen, kot se dela ; tudi njemu ni vse tako jasno, kot se zdi / delajte tako kot doslej
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža glagol, pridevnik ali prislov: zakaj se ga tako bojite, saj ni hud ; tako so hiteli, pa so bili vseeno prepozni ; niso vedeli, da si tako želi domov ; težko je ugovarjati tako pomembni osebi ; tako prijazen in ustrežljiv je ; zahvalili so se ji, ker jih je tako dobro pogostila ; žal mu je, da se tako brez veselja moži / če ga boš tako hvalil, se bo prevzel ; ne uideš, če si še tako hiter / še tako majhna sprememba ga moti / kot vljudnostna fraza: ali bi bili tako dobri in bi mi posodili knjigo ; bodite tako prijazni in pridite
// izraža mero ali stopnjo česa, kot jo določa navadno odvisni stavek: tako se boji, da se kar trese ; zadel ga je tako, da je ves moder v obraz ; tako je priden, da ga vsem postavljajo za zgled ; piše tako grdo, da njegove pisave ni mogoče brati / še na ulico si ne boš upala, tako te bo sram ; ni ga mogla gledati, tako je trpel
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: vse mu je tako dobro obrodilo ; potok tako lepo šumlja ; tako malenkostno, prazno je tako razpravljanje ; tako mlada je in lepa ; tako pravilno ste predvidevali ; tako tiho je tukaj / tako nekam bled je zadnje čase ; tako nekako prazna je ta soba
5. izraža nedoločen način: trudil se je, da bi tako mimogrede zaostal ; morda je kdaj o tem tako na tihem sanjal ; tako za spremembo gre včasih tudi v hribe / našel ga je tako, po naključju
// pog. razmeroma slabo, nezadovoljivo: kako vam je naredil obleko? Tako / uči se tako tako ; piše tako, precej grdo / dela bolj tako
// pog. izraža nedoločeno navadno majhno mero, stopnjo: vas kaj boli? Tako ; kakšna je bila letina? Tako, ne najboljša
6. v členkovni rabi poudarja dejstvo, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: nas ne bodo pogrešali, danes bo tam tako dosti ljudi ; ne potrebuje dežnika, ker dež tako ponehuje ; ne bom ti je predstavljal, saj jo tako poznaš / od časa do časa je pohvalil kosilo, govorila je pa tako gospodinja ; denarja ne potrebuje dosti: obleko ima, jé pa tako malo / cigarete je delil samo z enim, drugi pa tako niso kadili sploh ; časopis so ukinili, češ da ga ljudje tako ne berejo / vrniti se bo moral tako ali tako v vsakem primeru ; ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš
// navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je znano brez nadaljnjih podatkov: že tako majhno plačo so mu še zmanjšali ; oče je sedel resen za mizo, stric je bil pa že tako malo zgovoren ; v podjetju, kjer je iskal delo, so imeli (že) tako preveč delavcev / (že) tako in tako veliko posestvo je še povečal ; teh območij, ki so nam tako ali tako neznana, ne bom našteval
7. ekspr. poudarja približnost: tako v soboto ali nedeljo bo prišel ; bilo je tako opolnoči ali pozneje / porabili so tako do petdeset litrov vina ; tako okrog šestdeset let ima / od tega je tako nekako pet let približno
8. ekspr., v zvezi tako in tako, tako pa tako izraža način, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: testo se pripravi tako in tako, iz njega pa se oblikujejo rogljiči ; obnašal se je tako in tako, kaj naj z njim storimo
// izraža vsebino, ki je znana, a se noče, ne more imenovati: ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res
9. navadno v zvezi tako imenovan izraža omejitev, negotovost v izjavi: notranja napetost se kaže v tako imenovanih [t. i.] čustvenih izpadih ; ravnati se po tako imenovanih pravilih igre / star. vetrnjaštvo tako zvanih narodnjakov
10. pri naštevanju, v zvezi in tako dalje, in tako naprej izraža obstajanje česa poleg že povedanega: prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje [itd.] ; nabiral je borovnice, gobe in tako naprej [itn.] / ogledali so si živalski vrt, arboretum in tako po vrsti
11. v zvezi tako tudi, prav tako izraža veljavnost trditve za primer, pri katerem se trditev ne ponovi: odšel je, tako tudi sosed ; porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik
// v zvezi prav tako izraža razširitev veljavnosti trditve na dodani istovrstni stavčni člen: obleka ne sme biti pretesna, prav tako ne preohlapna ; v tem času je značilna specializacija obrti in prav tako poklicev
// v zvezi prav tako izraža dodajanje k prej povedanemu: dali so pobudo za ustanovitev zavoda za tehnično vzgojo. Prav tako so sklenili, da bodo organizirali posvetovanje o tej stroki / oče mu je umrl, ko je bil še mlad. Matere prav tako ni imel dolgo
12. izraža prehod k novi misli: počasi so se pomirili in dobili nove delavce. Tako je tekel čas in kmalu je minilo leto ; dober si in pošten in me ne boš ogoljufal. Ko me je tako hvalil, mi je postal položaj jasen
13. v povedni rabi izraža stanje, razmere, znane iz okoliščin, sobesedila: pri nas je tako, da bi človek obupal ; vsi preveč popuščamo, zato pa je tako / to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati ; pri njih je tako kot v škatlici
// s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno stanje, počutje, kot ga določa odvisni stavek: tako mi je, kot bi me presekal z mečem ; tako mu je bilo, da bi se razjokal
// s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj koga, česa sploh, kot ga določa odvisni stavek: z njim je tako, da ne bo več zdrav ; s to stvarjo je tako, kot smo povedali / z nama je tako: plamen je plamen razvnel / z najboljšo stvarjo je tako kot z najboljšo travo: hitro se popase / ekspr. kako je z očetom? Tako izraža nezadovoljivost stanja
14. izraža ustreznost povedanega, navedenega: pravi, da jo obožuje, a ni tako ; žal je tako, da je življenje prozaično ; naj bo tako ali drugače, pomoči so potrebni ; bolnega otroka menda ne bo jemal na dolgo pot, ni tako ; je že tako, da je zakon zadeva dveh ljudi / če je tako, kot pravite, vas bomo podprli / niste verjeli, da vas bodo prehiteli? Tako je ; pravijo, da je bila nesreče kriva prehitra vožnja. Ne rečem, da ni tako / pozabili ste izklopiti električni tok, je tako? Natanko tako
// poudarja trditev: ne bo več risal stripov, tako je ; tako je, eden mora v službo / tako je ta reč: ljudje več verjamejo papirju kot svoji pameti ; tako je to, ne želimo se več prerekati ; učiti se moraš in delati, tako je in nič drugače / to je že tako, dela nam ni manjkalo, kruha tudi ne, a domači kraj je le domači kraj ; je že tako, da ne bo več zdrav ; s to stvarjo je že tako, da se ne smemo prenagliti / kot podkrepitev trditve sam si boš služil kruh. Tako bo, pa amen
15. ekspr., v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako je šel v mesto ; jokala je kar tako ; tega mu ni povedal kar tako / pogovarjali so se kar tako, tjavendan
// pog., s širokim pomenskim obsegom izraža, da se kaj zgodi na način, kot ga določajo okoliščine: pomahaj, da ne boš šla kar tako mimo ; niso se dali odpraviti kar tako ne da bi kaj dosegli ; knjige mi je dal kar tako zastonj ; tega ne boste dosegli kar tako brez truda ; njega nisi srečal kar tako pogostoma ; čudili so se, da mu je kar tako verjel brez dokazov ; živela je z njim kar tako brez zakonske zveze / vzel jo je kar tako, brez dote
16. pog., ekspr., v povedni rabi v nespremenjenem stanju, kot ga določa sobesedilo: ni dobil neveste, zato je ostal tako ; ker ni imel kopalnih hlač, je šel tako v vodo ; ničesar ni zaužil, cel dan je bil (kar) tako tešč / kar tako, bosa je hodila po rosi
// v zvezi kar tako brez ustreznih pozitivnih lastnosti, kot jih določa sobesedilo: mislil je, da je on kar tako, pa se je zmotil ; te stvari niso kar tako / njegov nasvet ni kar tako je dober ; mož ni kar tako je pomembna oseba / njegov izgovor ni kar tako
// brez težav: srednja šola ni kar tako ; življenje in ljubezen nista kar tako
17. v členkovni rabi izraža opozorilo na prehod k novi misli, dejavnosti: tako, kje smo končali zadnjič ; prispeli smo. Tako. Hiša pred vami je rojstna hiša našega največjega pesnika
// izraža podkrepitev odločitve: tako, zabave je konec ; vse smo pospravili. Tako, fantje, zdaj pa gremo / tako, pa začnimo
// izraža podkrepitev trditve, ugotovitve: tako, da boš vedel, pomagal ti ne bom ; tako, narobe je, pa naredi, kar hočeš / tako, siti ste, zdravi tudi, nič vam ne manjka
18. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: že dolgo nas ni obiskal. A tako / obljubil mu je kolo in nove smuči. Tako ; v kavarno sta šla. Tak tako
// izraža nejevoljo: tako, rad bi mi skril ključe ; pog. a tako, še ugovarjali mi boste / torej tako, vi posedate, mi pa delamo ; tako torej, nočete ubogati
// izraža zadovoljstvo: tako, pa sem te ujel ; tako, zdaj pa imaš, kar si iskal ; tako, pa smo prišli ; tako, tako, kar lepo naprej delaj ; lepo, da ste prišli, kar sedite. Tako, pa smo skupaj / potegni vrv. Tako. Zdaj pa še tu
II. v vezniški rabi
A) med členi v stavku
1. ekspr., v zvezi s kakor, kot za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki ; odklonil je tako kosilo kot večerjo / okrepili so se tako številčno kot tudi organizacijsko ; izrekam vam sožalje tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje družine
2. v zvezi tako kot, tako kakor za združevanje, vezanje istovrstnih stavčnih členov: tako kot pri človeku je tudi pri nekaterih opicah stegnenica vitka kost ; tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost / iz te zgodbe prav tako kot iz obeh prej omenjenih sledi isti nauk
3. v zvezi tako kot za izražanje primerjave glede enakosti načina: govorila sta malo, tako kot pravi zaljubljenci ; držal se je ravno, tako kot drugi
B) med stavki
1. navadno v zvezi tako kot za uvajanje odvisnega stavka, ki izraža skladnost s čim: delal je pridno, tako kot so ga naučili ; jedla je malo, tako kot je bila navajena
// za uvajanje stavka, ki izraža osebni odnos do povedanega: umaknil se je pred njim, tako kot so pričakovali ; ne bomo šli, tako kot smo se dogovorili ; bal se je, da ga bodo ujeli, tako kot sem vam pravil
// v zvezi tako da za uvajanje načinovnega odvisnega stavka, ki izraža posledico: grdo piše, tako da njegove pisave ni mogoče brati ; noge je imel velike, tako da mu nobeni čevlji niso bili prav / bil je zbegan, tako da ni vedel, kaj dela ; delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov
2. v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: gnoj je bil dragocen, tako ga je oče sam trosil ; ni pazila na ulice, tako se je izgubila / odšel je po svetu, in tako ga niso nikoli več videli ; bil je lačen, in tako se je ustavil v gostilni, da bi nekaj pojedel
// v zvezi tako pa za izražanje nasprotja s prej povedanim: če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more ; drugemu ne bi verjel, tako pa se je zgodilo meni, in verjamem
C)
za naštevanje zgledov za prej povedano: začel se je ukvarjati z vprašanji uporabne mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in v poljedelstvu
Č)
z oslabljenim pomenom, za piko ali podpičjem za izražanje pomenov kot pod B, C:
a) navada je postavljati spomenike pomembnim ljudem. Tako so ga postavili tudi njemu ; nisem se hotel prerekati. Tako me je opeharil za eno ovco
b) ob nedeljah bi bral in poležaval, če bi imel kje. Tako pa ne vem, kam bi šel ; doma bi bil, pa bi vedel. Tako pa hodiš okoli in šele na večer pogledaš v hišo
c) opisal bom nekatere poklice. Tako bom analiziral, ko pride na vrsto, tudi kmeta
● iron. ej, dragec, tako ne bo šlo izraža svarilo ; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril prišel sem v tako razpoloženje ; ne morem ga pustiti tako v takem (neugodnem) stanju ; ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza ; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena ; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, ne razume dobesedno ; ti so, da se tako izrazim, da tako rečem, prišli kot naročeni izraža rahlo omejitev ; če se tako vzame, mu ni nič hudega izraža rahlo omejitev ; tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več ; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti ; tako ali drugače ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način ; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem ne glede na tvoje besede, mnenje ostanem ; ekspr. naj bo tako ali drugače, naprej moramo v vsakem primeru ; tega ne more uresničiti ne tako ne drugače nikakor ; ekspr. o tej stvari ni rekel ne tako ne tako ni povedal svojega mnenja ; ekspr. smejal se je, da nikoli tako zelo ; ekspr. rad ga srkne, da nobeden tako zelo rad ; pridem tako gotovo, kot tu stojim prav gotovo ; ekspr. zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj izraža podkrepitev resničnosti trditve ; bolj tako pog. plača je bolj tako nizka ; pog. hiša je bolj tako slaba ; pog. videti je malo tako čudaški ; če je tako, ukaz je ukaz, pa grem izraža sprijaznjenje, dopustitev ; če je tako, pa ga ne maram izraža nejevoljo ; umakne se, če (mu) tako kaže če je zanj prav ; noče se vrniti, pa kaj hočemo, je že tako prav izraža sprijaznjenje ; tega vam ne bom naredil. A, tako je to izraža presenečenje ; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev ; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno z lahkoto ali nepošteno pridobljena stvar ne prinaša koristi, sreče ; preg. kakor ti meni, tako jaz tebi če hočeš, da bodo drugi do tebe dobri, bodi tudi ti do njih

takój in takòj prisl. ( ọ̑; ȍ )
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: takoj se je lotil dela ; oddala je pismo in takoj odšla ; počakaj malo, takoj pridem ; takoj je treba ukrepati / na to vprašanje ni znal takoj odgovoriti brez premisleka ; ekspr. takoj bi ga kupil, če bi imel denar brez pomisleka / takoj odidi ; takoj ga odpelji ; elipt.: zdaj pa domov, in to takoj ; otroci, takoj spat / v členkovni rabi dajte mi kozarec. Takoj / takoj po tekmi so se stepli ; takoj v začetku bi ga morali opomniti / pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru
// izraža, da se dejanje zgodi v bližnjem času: malo počakajte, takoj bo prišel / takoj spomladi bomo zidali ; takoj jutri pridemo ; zagrmelo je in takoj nato se je ulil dež ; takoj zdaj začni
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: hitro so hodili in takoj so bili na vrhu ; takoj je opazil, da nekaj ni v redu ; takoj so pojedli in šli delat / takoj je bil moker ; nageljni so takoj oveneli
3. izraža, da za nastop dejanja, stanja zadošča nepomemben vzrok: tak je kot oče, takoj se razjezi ; takoj je užaljena ; samo kaj pripomniš, pa je takoj vse narobe / to meso se takoj pokvari hitro
4. ekspr. v neposredni bližini, tik: sedel je takoj pri vratih ; takoj za hišo raste češnja / takoj za predhodnico je šla glavnina bataljona / po uspehu je takoj za njim
5. nar. zelo , močno : takoj se sramujem ; takoj se mi dobro zdi ; takoj sem vesela

takój ko in takòj ko vez. , v časovnih odvisnih stavkih
za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: takoj ko jo je videl, mu je bila všeč / vrni se, takoj ko bo mogoče kar najhitreje

takójci in takòjci prisl. ( ọ̑; ȍ )
ekspr. takoj : ni se mogel takojci odločiti

takójšen -šna -o prid. ( ọ̑ )
ki se zgodi brez odlašanja: potreben je takojšen spust letala
// ki se zgodi v zelo kratkem času: pričakujejo takojšno zmago

takójšnji -a -e prid. ( ọ̑ )
ki se zgodi brez odlašanja: potrebna mu je takojšnja pomoč ; odločiti se za takojšnje ukrepanje
// ki se zgodi v zelo kratkem času: možnosti za takojšnji dvig proizvodnje ; takojšnja utrujenost

takójšnjost -i ž ( ọ̑ )
značilnost takojšnjega: koncept takojšnjosti v digitalnem komuniciranju / takojšnjost prevzema, uporabe / ekspr. imeti značaj takojšnjosti

takóle prisl. ( ọ̑ )
ekspr. tako : takole se obrnite ; takole sedite / vidite, takole razmetavajo družbeno lastnino ; uprli se bomo. Ampak ne takole, praznih rok / omako pripravimo takole / sonet se glasi takole ; minister je takole začel svoj govor ; stvar je potekala nekako takole / takole kakih deset milijonov bo stalo ; takole proti večeru je bilo

tákost -i ž ( á )
knjiž. lastnost, značilnost takega: stvarnost je nespremenljiva in vztraja v svoji takosti

tákošen -šna -o zaim. ( á )
star. tak 1 , takšen : takošno stvar bi rad, kot je na polici / sosed je bil neprijazen, takošnega človeka pa se ljudje izogibajo

tákov in takôv -a -o zaim. ( á; ȏ )
star. tak 1 , takšen : navedel je še več takovih dokazov ; pustite takov pogovor ; takovo življenje jo veseli / ima takov vpliv, da se ga bojijo

tákraj 1 prisl. ( ȃ )
star. tostran 1 : hitro je pripeljal čez most, takraj pa je obstal

tákraj 2 predl. ( ȃ )
star. tostran 2 : približali so se hišam takraj reke / pristanišča takraj in onkraj Atlantskega oceana

takràt prisl. ( ȁ )
1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: zaviral je, toda takrat je bilo že prepozno ; poredkoma se oglasi, a še takrat se mu mudi / takrat je še študiral, zdaj pa že dela / takrat med vojno je bilo drugače / takrat bi se morali upreti, ko je bil še čas ; obiščite nas takrat, ko bomo imeli več časa ; vstopila je prav takrat, ko so govorili o njej / do takrat še niso bili na morju ; od takrat naprej sta prijatelja
2. v zvezi takrat in takrat izraža čas, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: te živali so živele takrat in takrat / rojen takrat in takrat tam in tam

takràt ko vez. , v časovnih odvisnih stavkih
za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi ; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje ; sam.: prepad med takrat in danes se veča

takráten -tna -o prid. ( ā )
ki je bil, obstajal takrat: značilnosti takratne miselnosti ; stroj je bil za takratne razmere redkost ; dejavnost takratnega vodstva

táksa -e ž ( ȃ )
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa, pristojbina: odmeriti, zaračunati takso ; plačati takso v gotovini, kolkih ; pobirati, zvišati takso / carinska taksa ki se plača za opravila v zvezi s carinjenjem ; ekološka taksa ki se plača zaradi obremenjevanja okolja ; občinska taksa ; poštna taksa ; sodna taksa ki se plača v zvezi s sodnim postopkom ; turistična taksa ki se plača za bivanje v turističnem kraju ; upravna taksa ki se plača v zvezi z upravnim postopkom / taksa od vstopnine davek, davščina ; takse prosti izdelki
♦ gozd. gozdna taksa vrednost neposekanih gozdnih dreves

taksácija -e ž ( á )
gozd. ugotavljanje količine lesa, prirastka po drevesnih vrstah: opraviti taksacijo ; oceniti prirastek s taksacijo / taksacija gozdov

taksatíven -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. ki navaja, zajema vse primere: taksativno in eksemplifikativno naštevanje

taksatívno prisl. :
izjeme v zakonu so taksativno naštete

taksátor -ja m ( ȃ )
kdor opravlja taksacijo: taksator je izmeril gozd / gozdni taksator

táksen -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na takso, pristojbinski: taksne ugodnosti / taksna tarifa / taksni zavezanec
♦ pravn. taksni papir papir, ki ima že natisnjeno vrednost kolka ; taksna vrednotnica vrednotnica, s katero se plača taksa

táksi -ja m ( ȃ )
osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze: poklicati taksi ; pripeljati se s taksijem ; voznik taksija ; urediti postajališče za taksije / sesti v taksi / publ. vesoljski taksi vesoljsko letalo / kot opozorilo rezervirano za taksi ; v prid. rabi: organizirati taksi službo

taksiméter -tra m ( ẹ̄ )
priprava v taksiju za merjenje prevožene poti in določanje voznine: vgraditi, vključiti taksimeter

taksíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od taksirati: taksiranje prošnje, vloge

taksírati -am dov. in nedov. ( ȋ ) knjiž.
1. določiti takso: taksirati storitev / taksirati uvoz hladilnikov obremeniti z uvoznimi pristojbinami
// kolkovati : taksirati prošnjo s petimi evri
2. oceniti , ovrednotiti : visoko taksirati prijateljstvo

taksíran -a -o:
vloga je pravilno taksirana

taksíst -a m ( ȋ )
kdor poklicno prevaža ljudi z osebnim avtomobilom: nesrečo je povzročil taksist / zasebni taksist

taksístičen -čna -o ( í )
pridevnik od taksist: taksistična služba

taksístka -e ž ( ȋ )
ženska, ki poklicno prevaža ljudi z osebnim avtomobilom: vožnja s taksistko / zasebna taksistka

taksódij -a m ( ọ́ )
vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa : taksodij in omorika

taksón -a m ( ọ̑ )
biol. skupina organizmov, ki se uvršča v določeno sistematsko kategorijo: rastlinski takson ; seznam taksonov v vzorcih

taksonomíja -e ž ( ȋ )
biol. nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali: rastlinska taksonomija

tákšen -šna -o zaim. ( á )
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim ; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo ; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati ; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren ; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
// pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi ; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje ; to velja za takšne in podobne primere
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma ; ni takšen, da bi takoj odnehal ; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala ; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak 1 : ima takšne oči kot brat ; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci ; takšna je kot sonce
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak 1 : menda ni takšna napaka, če malo drugače misli ; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo ; takšna sreča, našel sem ga
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos ; takšne rože, pustite jih, naj rastejo ; kdo bi ne pil takšnega vina
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak ; takšni črni oblaki se podijo po nebu
5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak 1 : žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli ; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne ; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno ; preg. kakršen oče, takšen sin ; sam.:, pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto ; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala ; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo ; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje ; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega

tákšenle -šna- -o- zaim. ( á )
ekspr. tak 1 , takšen : ali so tudi tvoji otroci takšnile ; v takšnemle domu je prijetno živeti

tákšnost -i ž ( á )
1. knjiž. lastnost, značilnost takšnega: ne more odločati o svoji takšnosti ali drugačnosti
2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo : takšnost pojava, sveta

tákt 1 -a m ( ȃ )
občutek za primerno ravnanje, vedenje pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt ; imeti, pridobiti si takt ; biti brez takta ; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju ; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti

tákt 2 -a m ( ȃ )
1. glasb. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami ; poudarjena doba takta ; število dob v taktu / izpustiti prvi takt ; uvodni takti skladbe
// urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe ; tričetrtinski takt ; ritem in takt / takt valčka
2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu ; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem
3. rač. hitrost, s katero procesor izvaja računsko operacijo: dosegati visoke takte ; pomnilnik, vodilo deluje s taktom, pri taktu 1000 MHz / delovni, procesorski takt ; procesorji z nizkim, visokim taktom (delovanja) ; štirijedrni procesor s taktom 3,2 GHz
♦ jezikosl. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta ; strojn. delovni takt delovni gib

tákten 1 -tna -o prid. , táktnejši ( ā )
ki primerno ravna, se vede pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: bil je prijazen in takten človek / taktno ravnanje obzirno, vljudno

táktno prisl. :
taktno se vesti / v povedni rabi ni bilo taktno, da ga je opomnil vpričo drugih

tákten 2 -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na takt 2 : drugi taktni del / taktna črta taktnica
♦ strojn. 4-taktni motor štiritaktni motor

táktičen -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na taktiko:
a) narediti taktični načrt ; taktična naloga / taktični cilj
b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti
2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj ; njegovo ravnanje ni bilo taktično
♦ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre ; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju ; taktični umik načrten umik enote na nov položaj ; taktična enota enota od oddelka do divizije ; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču ; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču

táktično prisl. :
taktično delovati ; taktično se umakniti ; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel

táktičnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost taktičnega: taktičnost ravnanja

táktik -a m ( á )
1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik ; taktiki in strategi
2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način

táktika -e ž ( á )
1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram ; spremeniti taktiko v napadu ; v obrambi uporabljati posebno taktiko ; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika
♦ voj. taktika partizanskega bojevanja
// veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo ; načela, pravila taktike
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov ; izgubiti igro zaradi napačne taktike ; odkriti nasprotnikovo taktiko ; uporabljati različne taktike ; ženska taktika ; taktika zavlačevanja ; taktika v politiki ; taktika in strategija delavskega gibanja
● ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja

taktílen -lna -o prid. ( ȋ )
knjiž. tipen 1 : taktilni dražljaji ; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstave
♦ anat. taktilne brbončice tipalne brbončice

taktírati -am nedov. ( ȋ )
glasb. z gibi rok nakazovati dobe takta: učiti se taktirati / taktira z roko in poje

taktírka -e ž ( ȋ )
dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru ; zamahniti s taktirko ; rezljana taktirka
● ekspr. mojster taktirke dirigent ; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom

taktizêr -ja m ( ȇ )
ekspr. kdor taktizira: biti taktizer v politiki

taktizêrski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na taktizerje ali taktiziranje: taktizerske metode / taktizersko ozadje predloga

taktizêrstvo -a s ( ȇ )
ekspr. preračunljivo, okoliščine upoštevajoče ravnanje za dosego cilja: odklanjati taktizerstvo

taktizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od taktizirati: po dolgem manevriranju in taktiziranju privoliti v kaj ; politično taktiziranje

taktizírati -am nedov. ( ȋ )
ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati ; politiki taktizirajo ; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem

táktnica -e ž ( ȃ )
glasb. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic

táktnost -i ž ( ā )
lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta

taktomér -a m ( ẹ̑ )
knjiž. metronom : udarci taktomera

táktoven -vna -o prid. ( ȃ )
glasb. taktovski : taktovni način

táktovski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na takt 2 : taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob

tál 1 -a m ( á )
nar. del : razdeliti hlebec na štiri tale ; večji tal / vsak je dobil svoj tal delež
// parcela : peljal je čez njegov tal

tál 2 -a -o [ tau̯ ] prid. ( ȃ á ) star.
1. otajan : tala zemlja ; pot je bila tala
2. južen : sneg je že tal / talo vreme

tálamus -a m ( ȃ )
anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu

talár -ja m ( ā )
1. dolgo, črno vrhnje oblačilo duhovnikov: biti oblečen v talar / ekspr. poslušati talarje duhovščino / duhovniški talar
● ekspr. oblekel je talar postal je duhovnik
2. uradno vrhnje oblačilo sodnikov, rektorjev: sodnik v talarju in baretu

tálasoterapíja -e ž ( ȃ-ȋ )
med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa

tálati -am nedov. ( á )
nar. dajati , deliti : talati otrokom bonbone
♦ etn. rinčice talati otroška igra, pri kateri en igralec ugiba, komu od igralcev je drugi spustil v roke prstan ali kak manjši predmet sploh